MURALI KOČEVJA - UMETNIŠKE STENSKE POSLIKAVE
MURALI KOČEVJA - UMETNIŠKE STENSKE POSLIKAVE
Kočevje je v letu 2022 dobilo prve umetniške stenske poslikave oziroma murale, ki interpretirajo tematike lokalne identitete na podlagi tematskih kulturnih let občine Kočevje. Prvi javni poziv za umetniške stenske poslikave v mestu smo izpeljali v okviru mednarodnega UrbAct projekta iPlace, na podlagi izkušenj partnerskih mest, ki s tovrstnimi umetniškimi intervencijami uspešno gradijo urbani javni prostor ali izboljšujejo degradirana območja. Izjemno dober odziv tako ustvarjalcev kot splošne javnosti pa je botroval vsakoletnemu nadaljevanju projekta.
1. Klara Perušek: HUFNAGLOV OBJEM (2022)
Lokacija: garaža v Kajuhovem naselju
Mural na garaži v Kajuhovem naselju (Hufnaglov objem) predstavlja gozdarja Hufnagla, ki se je uprl uveljavljeni praksi izsekavanja gozdov na golo in vpeljal izvirno obliko prebiralnega, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. S svojo poslikavo sem želela prikazati, kako z velikanskim objemom Hufnagel objema in varuje gozdove in vse, kar biva v njem.
O avtorici
Klara Perušek (1994) je vsestranska ustvarjalka. Kljub temu, da je po izobrazbi kineziologinja, jo je umetnost spremljala celo življenje. Rada se loti različnih ustvarjalnih projektov, kot npr. kvačkanje, tkanje, risanje na steklo, digitalno risanje, poslikava pohištva, ilustriranje slikanice itd. Med drugim je ilustrirala slikanico Zlata ribica in velikan. V letu 2022 je imela tudi dve samostojni razstavi, eno v Cerknem in drugo v Kranju.
2. Klara Perušek: HANS RAMOR (2023)
Lokacija: garaža na Tomšičevi cesti
Mural predstavlja Ivana Ramorja, ki je prvi kočevski pilot in graditelj letal. Avtoričina ideja je bila, da objekte ilustracije nagnete v obliko garaže. Ramor v rokah drži tudi dežnik, saj naj bi kot otrok skušal poleteti z njim. Namenoma je izbirala bolj »retro« barve, saj meni, da se dobro dopolnjuje z vsebino ilustracije.
O avtorici: glej točko 1.
3. Daniel Homšak: HUFNAGLOVO LETO (2022)
Lokacija: zid ob Tomšičevi cesti
Poslikava je razdeljena na štiriindvajset segmentov, ki ponazarjajo delavnik gozdarja – tudi ko spi, sanja o gozdu. Pragozd počiva, človekova intervencija pa ga spreminja v gozdno gospodarstvo. Tloris bivališča v sedmem in osmem delu je pravokoten, hladen in v nasprotju z organsko zaobljenimi oblikami narave. A ko se zjutraj zbudimo, je sonce še vedno okroglo. Kdor pravi, da rdeči polovici spominjata na ljudi z daljnega vzhoda, se ne moti. Morda so v te kraje pripeljali nekaj vzhodnjaške modrosti, njihovi roboti pa naj delajo za nas. Razcepljeno sonce je tudi poklon nekdanjemu japonskemu predsedniku vlade, umrlem v atentatu le nekaj dni po zaključku poslikave. Razsekano deblo leži med 14. in 21. delom. Trnje kočevskega gozda nas spominja na temno stran slovenske zgodovine. Kadar kocka odloča o naslednjem koraku, le ta ne vodi v nebesa. Samo človekove roke so sposobne ustvariti, na žalost tudi uničiti. Poslednji, 24. del.
O avtorju
Daniel Homšak (1973) je študiral arhitekturo, kasneje pa z diplomsko nalogo »Kako do ravnotežja v sliki?« diplomiral na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Poleg slikanja se na področju vizualne umetnosti ukvarja z grafičnim oblikovanjem, videom, oblikovanjem interiera in postavitvijo gledaliških scen. Deluje tudi na glasbenem področju, kjer sodeluje v več glasbenih zasedbah, sklada lastno glasbo in nastopa v gledaliških predstavah. Od leta 2019 je član Društva likovnih umetnikov Ljubljane in ZDSLU. Razstavljal je na osmih skupinskih in sedmih samostojnih razstavah.
4. Bine Skrt: PRAGOZDNA ZVER - KOČUH (2022)
Lokacija: industrijska hala na Tomšičevi cesti
Med slikanjem stenske slike z delovnim naslovom "Pragozdna zver", se je pri naključnih mimoidočih, pa tudi pri bližnjih stanovalcih ponavljalo vprašanje; katera žival pa je to? Ko je avtor oddal skico za mural, je verjel, da bo na sliki čuden pes ali avtorska izvedba volka. Po komentarjih, da »To sigurno ne more biti pes.«, »Noben pes ni tak!«, »Tudi mravljinčarju ni preveč podoben.«, »Miha poglej lisičko!« in »Joj, kako dober zmaj.« ter »Kako, da ne rišete medveda?«, sem se resno začel spraševati, kaj za vraga sem naslikal. Potem pa se mi je zjutraj, ko sem razmišljal, kakšne barve lahko še dodam zverini v kožuh, posvetilo; naslikal sem kočuha. Kočuh je zverinica, ki bi čisto mogoče lahko živela v kočevskem pragozdu. V resnici je zelo majhna in plašna in zares ne vem, če jo je poleg mene še kdaj kdo videl. Vsekakor pa je kočuh vreden pozornosti in zaščite. Je tista skrivnost, ki se zares svetlika samo vsake toliko in le pod pogojem, da smo dovolj potrpežljivi. Je neodkrita moč narave, ki je večna skrita in neuničena. Je uganka. Je darilo.
O avtorju
Bine Skrt (1977) je diplomiral na visoki strokovni šoli slikarstva v Ljubljani. Diplomiral je z muralom, teoretični del diplome pa je bil o likovnih intervencijah na prostoru Metelkove. Deluje na področjih slikarstva, oblikovanja in ilustracije, muralov, likovnih intervencij v prostoru ter oblikovanju odrskega prostora in performansa. Do leta 2005 je deloval v tandemu s Tino Drčar. Od leta 2009 do 2013 je študiral odrsko oblikovanje na AGRFT. Je samozaposlen v kulturi, kot scenograf. Izvedenih ima že devet muralov, vključno s kočevskim.
5. Urša Barič: KO INFRASTRUKTURA SANJA (2025)
Lokacija: Kidričeva ulica, betonski zid, vzporeden s cesto
Izrazito horizontalen format zidu je avtorica izkoristila za podobo mestne ulice, kjer si prostor enakovredno delijo kolesarji, rolkarji, pešci, otroci in osebe na invalidskih vozičkih. Kolesarska steza in pločnik sta polna življenja, avtomobilov skoraj ni na vidiku, zrak je svež, vzdušje sproščeno, igrivo. Vsak kotiček infrastrukture je prilagojen za skupnost, ki se giblje trajnostno in svobodno.
Mesto Kočevje ponuja vse to, infrastrukturo imamo urejeno, vse več je javnih površin, ki kar kličejo po druženju, kljub temu avtorica opaža, da se ljudje še vedno množično vozijo z avtomobili, tudi za krajše poti. Zato ponuja barvno in oblikovno zasnovano optimistično podobo in nagovarja občane naj zakorakajo po mestu. Poslikava vsebuje tako linijske, kot tudi polne silhuete ljudi, katerim večje oblike ne sledijo, temveč jih le podpirajo. Avtorica je iskala zgled v slikarskih delih Henrija Matissa.
O avtorici
Urša Barič (1999) prihaja iz Kočevja in zaključuje magistrski študij Počevanje - Likovna pedagogika. Je diplomirana profesorica likovne pedagogike in dela kot demonstratorka profesorja Črtomirja Freliha (področje grafike) na pedagoški fakulteti ter poučuje likovno umetnost na OŠ Fara.
6. Almir Tahirović: POVEZAVA ČLOVEKA, ČEBELE IN MEDU (2025)
Lokacija: Trg zbora odposlancev 45, severna fasada
Človek ne more brez čebel in brez rastlin, česar se moderni človek v današnjem svetu ne zaveda prav dobro. Mural prikazuje pristno ljubezen človeka do čebel in njuno soodvisnost.
O avtorju
Almir Tahirović (1997) prihaja iz Srbije, sedaj pa že več kot tri leta živi v Sloveniji. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist, je pa tudi ulični umetnik, ki s svojim vektor in stensil stilom olepša zunanje in notranje površine. Umetnost je velik del njegovega življenja, ne slika pa samo po stenah, ampak tudi na platna in usnjeno obutev ter izdeluje preproge z metodo tufting.
7. Tomaž Milač: KOČEVSKI MOZAIK (2023)
Lokacija: Trg zbora odposlancev 41
Ideja, kako umestiti različne elemente v celoto, je v kompoziciji. Sestavljena je iz kvadratov po principu mozaika, kar pomeni, da vsak segment nosi zgodbo ali dekorativni element, ki medsebojno sodeluje in ustvari svojevrsten preplet, v katerem gledalec najde asociativen pogled. Tako se lahko spogledujemo po tradiciji, lokalni zgodovini in napredku. Barvna kombinacija je privzeta iz arhitekture in okolja, tako se znebimo kontrastov, ter dosežemo bolj umirjeno sceno.
O avtorju
Tomaž Milač se je po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani vpisal na Visoko šolo za vizualne umetnosti Arthouse in nadaljeval študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegova dela so bila razstavljena doma in v tujini. Leta 2003 je prejel drugo nagrado na Balkan Youth Festivalu v Grčiji. Leta 2012 je kot umetnik zastopal Slovenijo na olimpijskih igrah v Londonu in svoja dela razstavljal na skupinski razstavi v Barbican centru. V svoji umetniški praksi prepleta različne tehnike in uporablja različne medije, med drugim fotografijo, grafiko in kolaž. Ustvarja v Celju, kjer ima atelje v Umetniški četrti Celje.
8. DUŠA JESIH: HONEY PIE / MEDENA PITA (2022)
Lokacija: Hotel Valentin, prizidek
V svojih skicah za kočevske stenske poslikave je avtorica skušala zajeti, nakazati in preplesti več tem, in, kot je zapisala , »pustiti domišljiji odprto pot«. V geometrijskih mrežah, meandrih, v rumeno-črnih tonih lahko na primer vidimo simboliko čebelarstva. Hkrati pa je tudi umetniški podpis, ki nagovarja okolico na kulturološko širino mesta in njegovega spoštljivega odnosa do umetnika.
O avtorici
Duša Jesih (1977) je leta 2005 zaključila študij na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala na Cité Internationale des arts v Parizu. Od leta 2007 deluje kot svobodna umetnica, ki se v svoji praksi posveča predvsem slikarskemu mediju, znotraj katerega je od začetnih ekspresionističnih teženj prešla v ultimativno abstrakcijo geometričnih oblik. Navdahnjena z najbolj temeljno vizualno govorico ustvarja grafične in stilizirane podobe, ki so v današnjem preobilju vizualnega dojete kot nekakšni arhetipi sodobnega sveta. Avtorica živi in deluje v Ljubljani. Leta 2019 je potom povabila na mednarodno umetniško rezidenco v New York, en mesec posvetila tamkajšnjemu ustvarjanju in razstavljanju.
9. Bine Skrt: HANS RAMOR (2023)
Lokacija: Trg zbora odposlancev 22
Na poslikavi je upodobljen Hans Ivan Ramor, kako skače z dežnikom. Ta je namenoma upodobljen kot že odrasel človek v letalski opravi, saj je poudarek na tem, da je njegov uspeh uresničitev mladostniških sanj.
O avtorju: glej točko 4.
Živa Rac: UTOPLJENA (2024)
Lokacija: park Gaj, Trg zbora odposlancev
Utopljena je sestavljena iz več elementov. V množici raznobarvnih listov opazimo utapljajočo se žensko figuro. Liste lahko povežemo tako z gozdovi v domačem kraju kot tudi z metaforo vode, ki je bila usodna za ženko figuro – Veroniko Deseniško.
O avtorici
Živa Rac (2000) je avtorica iz Kočevja. Leta 2019 je zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo – smer likovna gimnazija in se vpisala na Univerzo v Ljubljani – Fakulteto za arhitekturo. V času študija na fakulteti je ustvarjala razne prostorske instalacije in makete. Na dnevni bazi se srečuje z razvijanjem konceptov in idej ter umeščanje le-teh v prostor. Notranje stenske poslikave ji niso tuje, v zunanjem prostoru pa do sedaj še ni imela priložnosti ustvarjati.
11. Fedja Šičarov: ČEZ MREŽO (2025)
Motiv upodablja skupino prijateljev, ki z zanosom igrajo odbojko, izbran pa je znotraj tematskega leta Leto športa.
Pri dotičnem zidu je avtorja sprva pritegnila bližina večjega števila športnih in rekreacijskih površin v širši okolici. Pri snovanju skice pa se je odločil uporabiti tudi specifike oz. »danosti« stenske površine – bele proge na rdeči steni. Te so pri snovanju osnutka sčasoma postale tudi glavno vodilo. Proge si je zamislil kot mrežo, ki se uporablja pri odbojki in tej podredil vsebino motiva. Stilizirane figure se s »svojimi« barvami zlijejo s koloritom objekta in s svojo razgibanostjo vnašajo pozitiven športni duh v okolico.
12. Marko Šajn: LE VKUP UBOGA GMAJNA (2024)
Lokacija: Podgorska ulica 11c
Le vkup uboga gmajna ponazarja upor ''malega'' človeka proti oblasti. Nanaša se na kmečke upore in puntarstvo. Prikazuje moč povezovanja in skupnosti, ki je močnejša in pomembnejša od individualizma ter elit. Kljub temu, da navdih za delo prihaja iz puntarstva je tema brezčasna in aktualna tudi v današnjem svetu.
O avtorju
Marko Šajn (1990) je študiral slikarstvo in grafiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot vizualni umetnik deluje na področju slikarstva, grafike, risbe in umetniških publikacij. Dejaven je v Hiši kulture v Pivki ter v okviru risografskega kolektiva Riso Paradiso v Ljubljani. Osrednji motiv v njegovih delih je človeška figura, ki je skrajno stilizirana, celo tipizirana, saj se vselej pojavlja brez obraznih potez, z enako pričesko in v enakih oblačilih. Figura je postavljena v nedefiniran prostor, ekvivalenten platnu, kjer zavzema različne položaje, iz katerih razbiramo njena čustva in razpoloženja, izražena zgolj z držo telesa, s kretnjami ali gibi. Ko se ji pridruži še ena ali več figur, skupaj vzpostavijo različne kompozicije, v katerih se skozi vizualno govorico teles odražajo njihova medsebojna razmerja (skupne) težnje in delovanja. V teh kompozicijam ohranja koreografijo gibov dovolj nedorečeno, da pušča interpretacijo odnosov odprto.
13. Nana Colnar: SOSEŠČINA (2025)
Lokacija: Podgorska ulica 11c, dvojna stena garaž
Delo prikazuje življenja čebel, ki sostanujejo v gozdnem čebelnjaku. Ujet je trenutek delovnega dne.
O avtorici
Nana Colnar je ilustratorka ter konceptualna in vizualna umetnica. Umetnost je že od nekdaj njena strast. Skozi leta je bila izpostavljena različnim načinom umetniškega izražanja, vendar jo je vedno znova pritegnilo k ilustraciji in oblikovanju.
Po diplomi na Akademiji za vizualne umetnosti A.V.A. v Ljubljani je na šoli Universal Arts School v Valencii v Španiji zaključila magistrski študij konceptualne umetnosti in ilustracije. To izobraževanje jo je obogatilo s temelji, potrebnimi za ustvarjanje digitalne umetnost, in z veseljem še naprej širi svoje znanje in izkušnje. V zadnjih dveh letih je sodelovala na različnih dogodkih in tekmovanjih, med drugim na Rookie Awards 2024, kjer je bilo njeno delo deležno priznanja.
14. Bor Šparemblek: PREPLET ČLOVEKA IN ČEBEL (2023)
Lokacija: Reška cesta 5a
Na poslikavi se prepletata človeška podoba iz lesenih palic ter panji in čebele, ki predstavljajo temo kulturnega leta - Leto čebel in medu 2019. Skozi prepletanje panjev, čebel in človeške podobe, je izražena povezanost narave in človeka.Poslikava spominja na pomembno vlogo čebel v naravnem okolju, njihov prispevek k družbi in spodbuja k ohranjanju čebel v prihodnosti.
O avtorju
Bor Šparemblek (1997) živi in ustvarja v Cerknici, kjer deluje v ateljeju »Štala«, v bližini Cerkniškega jezera. Likovni umetnosti se posveča že od otroštva. Zaključil je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafično oblikovanje. Trenutno zaključuje študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letu 2025 s prijateljem Janom Štefančičem in ekipo zaključil večletni projekt – dokumentarno serijo z naslovom Renato. Pri projektu je sodeloval že od začetne ideje, prispeval k pisanju scenarija, sodeloval pri organizaciji, deloval kot direktor fotografije, scenograf in kostumograf ter pomagal pri montaži. Celotna serija je dostopna na platformi YouTube. Poleg slikarstva in videoprodukcije se ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem, animacijo, stenskimi poslikavami ter vodenjem likovnih delavnic za mlajše. Do sedaj je postavil že 5 samostojnih slikarskih razstav in bil del kar nekaj skupinskih.
15. Urša Barič: KAJ JE V GLOBINI? (2024)
Lokacija: Roška cesta 1, ob začetku dimnikarske poti, vzporedno z Dimnikarsko potjo
Avtorica o muralu
Zaradi oblike zidu na Roški cesti, ki je izrazito horizontalen je kot nalašč za upodobitev nečesa, kar tako zelo povezujemo s horizontalo in to je voda. Spraševala se je kako upodobiti jezero na način, da končno delo ni krajinska slika. Tako je nastal kolaž elementov, ki nas asociirajo na Rudniško jezero. Na poslikavi se prepletajo živali (polarni slapnik, som in veliki detel) ter različne rastline.
O avtorici: glej točko 5.
16. Bor Šparemblek: DREVO SOBIVANJA (2025)
Lokacija: Ulica heroja Marinclja 2
Predlagana stenska poslikava je poklon dr. Leopoldu Hufnaglu, enemu izmed pionirjev slovenskega gozdarstva in varstva narave. Osrednji motiv poslikave je mogočno drevo, ki simbolizira gozd – temeljno vrednoto, za katero se je Hufnagel zavzemal. V njegovi mogočni krošnji, skoraj neopazno in nežno vpletena v naravno strukturo vej, se pojavi hiška na drevesu – simbol človekovega bivanja, ki se ne vsiljuje, temveč sobiva.
Ta hiška ni izraz nadvlade nad naravo, temveč prizadevanje za ravnotežje, spoštovanje in sobivanje. S svojo abstraktno in poetično prisotnostjo poudarja idejo, da narava ni prostor za izkoriščanje, temveč prostor za dom – skupen prostor, ki ga delimo z drugimi bitji in, ki ga moramo ohranjati za prihodnje generacije. Poslikava naj obiskovalcu subtilno sporoči, da gre za zgodbo sožitja – in da je to sožitje nekaj, kar moramo negovati.
O avtorju: glej točko 14.
